Mati me je rodila,
mi je življenje podarila,
me je čez travnike
in po gozdovih za roko vodila.
Mati me je kaznovala,
če je potrebno bilo,
me je potolažila,
če so solze po obrazu tekle.
Danes je mati starejša ženska postala,
le kam so vsa ta leta odšla?
Med tem časom je zelo bolna bila,
a je hotela zaradi nas otrok
naprej živeti.
Mati se danes ne more
več tako lahko premikati,
kosti so slabe postale,
bolečine v križu, ali kjerkoli že.
Ostalo je spoštovanje
in hvaležnost za to,
Da smo tu, da lahko živimo,
saj brez nje ne bi nič bilo.
Nekega dne bo odšla,
z njo nasmeh in dobrota.
Ostali bodo le spomini,
za skupna doživela leta.

Marijana Rauscher