Srce pripada puščavi

Vztrajno tepta strah

in trnje

za prasketanje

plamenov,

ki plešejo v uteho

samotnosti,

ker ne pozna

drugega bivališča

kot raj,

ki se steka v pesek

skozi vrat peščene

ure,

ker se čas meri

z dolžino molitve

pod nebom brez

oblakov

in brez ptic.

le brenč žuželk

in vsa čudesa,

ki niso bila dovolj za

mehkobo pesmi

in žejo velblodov.

sanjavo potapljanje

v brezpotnost tulečih

vetrov,

v sence zakopanih

hrepenenj,

pod kopiti dromedarjev

na sipinah

decembra.

fionapanmor