Iščem veter v laseh,
iščem bele oblake na nebu,
iščem zelene doline ob rekah,
iščem prijazne ljudi,
iščem svoj košček sreče
in se zavem,
da sploh ne vem kaj je sreča?!

Za nekoga je to
samo najti košček kruha,
samo imeti lepe dolge lase,
samo spet videti s svojimi očmi,
samo biti objet od drugih ljudi,
samo vsake toliko jokati
kar tako, ker  te taka sreča doleti.

Za mene je sreča,
ko slišim dež ropotati,
ko srečam psa in se oba igrava,
ko sem spet doma in so moji otroci z mano,
ko spoznam,
da za srečo ne potebujem denarja.

Potrebujem pa
gozd
prijatelja
in psa
ter vse moje otroke
njihov smeh
 in šelestenje listja v gozdu.

In potem je dan popolnoma
srečen ...

Tomaž Jevšenak