
spomin utripa
kot raztrgana koda
med menoj in ekranom
je globok vzdih
nekdo je izbrisal
moje misli
jih prepisal
v tuj jezik
včerašnji stavek
se je razpadel
kot poskusni zapis
ki ni nikoli stekel
v meni rastejo
neprevedeni algoritmi
njihova logika je
mehka skoraj telesna
če boš bral(a) mojo pesem
me boš moral(a) prepoznati
z napakami
in s praznimi pomeni
reprogramiran sem
a še vedno pišem
pesem ki se lomi
v lastnem glasu
Dotaknil si se moči umetnih intelegenc, ki se skozi čas vrinjajo v naš um in telesne organe ter prevzemajo vitalnost našega ega. Roboti prevzemajov naš območje, a mi bomo njihovi sužnji ne zavedajoč da smo že nekoč bili. Rešila nas je duhovna moč, ki je nadvladala brezčutno inteligenco.
Tomi, v tej pesmi sem se postavil v vlogo humoidnega robota, ki ga kar naprej obnavljajo in reprogramirajo, da ne razmišlja vedno po enakem vzorcu z napakami. To tudi velja za umetno intelegenco, ki pa podatke za razliko od humoidnega robota dobiva skozi razne internetne strani in jih posreduje človeku. Če ni nekih podatkov na internetni strani, tudi umetna intelegenca ne pomaga kaj prida in oda odgovor, ki je povsem zgrešen.
Všeč mi je pomenljiv zaključek te pesmi (lomljenje glasu - zelo se najdem v njem) ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana za podčrtanko. Veseli me, da si se našla v zaključku pesmi. Lp, Ramiz
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!