
Za roke držijo mamice otročke,
drobižki bi eni doma kar ostali.
V torbici polni vse pripomočke,
prvič se zbrali bodo, spoznali.
Čez čas bo izginilo nelagodje,
vsak svoje mesto bo v družbi dobil.
Eni manj uspešni, drugi gospodje,
zakaj sem pri prvih?, bom v luno zavpil.
Drago ni panike si kar
Gospod in odlično pišeš
Je pa res tisti mali otroci
Bodi odrastli in vsak bo imel
Svojo pot.
Lepi dan ti želim
Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!