Vsake toliko

Je dobri iti na morje

Da se prepričaš

Da še obstaja

In barke so v privezu

Vsaj dokler piha

In so valovi takšni

Da jo premetava

Kavica je bila tista

Ki mi je polepšala dan

S pogledom na morje

Sedela sem kot da sploh

Ne nameravam vstati

A po nekaj urah

In nekaj kavic

Je bil že čas

Da se vrnemo domov

Odšli smo na bus

In se znova ustavili

Na počivališču

Da opravim potrebno

In spijem še eno

Belo kavo

In potem smo se čez dve uri

Vsi izkrcali in odšli domov

Nihče se ni kopal

Še celo tisti ne

Ki so imeli v nahrbtniku

Priprabljene kopalke

In brisačo

Le deskarji so bili

Zelo srečni

Vijugali so gor in dol

Z zadovoljnim pogledom

Vsako leto se veselim morja

Če ga ne vidim

Vem da mi nekaj manjka

Letos sem dvakrat bila

Na morju

Prvič v kopalkan

In drugič oblečena

Srečo imamo slovenci

Da imamo morje

Pa tudi čudovite gore

Včeraj sem videla Nanos

In bil je zelo visoko

Preveč da bi hodila peš

Ker se bojim višine

In globine

Bojim se tudi visokih stopnic

Na vlaku in kadar potujem

Sama vedno koga prosim

Da mi drži roko da lahko

Pridem dol

Dosti let nazaj

Nisem imela takšnih strahov

Zadnje čase pa mi delajo

Preglavice ker potrebujem

Pomoč in ljudje radi pomagajo

Za kar sem jim zelo hvaležna

Za letos sem se srečna

Poslovila od morja

Upam da bo drugo leto

Tudi tako

Zdaj bom hodila

Po suhem

Valovov ne bo več

Da bi mi kuštrali lase

Zdaj bom prizemljena

Beton že čaka

Na nove korake

IŽ-lev