Dva obraza lune
V svojih verzih sem bil star,
modrec iz časov,
ko se ni govorilo,
da je bilo nekoč boljše.
In tako mlad,
da sem na fračo napenjal besede
in jo obrnil proti svojim prsim.
Otroku v sebi,
ustvarjam nove travme.
Iz obeh je postal vsevedni cinik,
ki kritizira ogromno frnikolo,
ki smo jo zakotalili pregloboko
pod posteljo nesmisla.
Drugo lice je naiven sanjač,
ki verjame,
da nekje vzhaja korenjak,
ki bo to posteljo dvignil
in spihal prah iz te majhne kroglice.
Prvi je ljubimec mističnim nimfam,
ki jim poleg darila zabave,
ob odhodu
zavije še osamljenost.
Drug je jalov,
depresiji ne zmore jebati mater,
ker mu je ukradla ves libido.
Prvi je bil v pesmi
zopet na očetovem pogrebu.
Le tam mu prižge svečo,
In se z njim prvič pogovori po moško.
Drugi steče mami v objem,
ki ga je potreboval,
ko še ni znal pisati.
Zdaj pa pozna že toliko fraz,
da ve,
da ga ona potrebuje bolj.
Prvi je pesnik,
ki verjame,
da viski razkuži preteklost,
da so noči za nespečnost in tuljenje v mlaj,
da se iz vsakega centa lahko kaj priigra
in da je kontradiktornost bog.
Drugi je zaposlen v največji ustanovi,
te so vedno bolnice,
prebira drobiž za malico
in je ateist.
Prvi se razdaja s humorjem,
ki bi v smeh spravil še tibetanske menihe,
nikoli ne pogleduje ure
in si vzame vse,
kar mu žalost ponudi.
Drugi je pirat brez ladje,
ki krade le sebi,
a vedno znova ugotovi,
da je premalo za druge.
Prvi v črni srajci,
usnjeni jakni,
samozavestno osvaja prostore,
filozofira o romantiki samomora
in se nažira s pozornostjo.
Drugi v razvlečeni trenerki,
negotovo zre v ogledalo,
ki ga pošilja na večno dieto.
A izgublja le besedni zaklad.
Tega sta oba našla v tebi,
ko si iz njunih razsutih delcev
sešila polno luno.
Zrcalo,
ki ne loči med senco in lučjo.
Drugi je pirat brez ladje,
ki krade le sebi,
a vedno znova ugotovi,
da je premalo za druge.
❤️ -------> za vsako polovičko posebej,
pa tudi za njo, ki je sešila luno.
Odličnaaaa!
Lp, Marija
Svit, Marija, hvala!
Ja, s punco sva začela ravno na polno luno :))
Lp
Samo iz PJESNIČKOG pera niču ovakve verse, misli, duh u svojim širinama i dubini, u svojim hridinama i nježnostima, prkosima i ograničenostima ljudskim.
Srdačno,
mp
zelooo všeč!
Tega sta oba našla v tebi,
ko si iz njunih razsutih delcev
sešila polno luno.
Zrcalo,
ki ne loči med senco in lučjo.
Tudi mene je pesem nagovorila, morda popravi le malce neroden zaključek:
Tega sta oba našla v tebi, / Oba sta se našla,
ko si iz njunih razsutih delcov / ko si iz njunih razsutih delcev
sešila polno luno.
Zrcalo,
ki ne loči med senco in lučjo.
Lp, Ana
Hvala Ana.
Mišljeno je, da sta oba v njej našla besedni zaklad. Se navezuje na konec prejšne kitice ...
delcev pa popravljeno :)
Prav, zdaj berem tako, kot praviš ;) čestitke,
lp, Ana
Črni kos
ČESTITKE ZA PODČRTANKO
Lep pozdrav Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 02. 10. 2025 ob 09:50
- Prebrano 602 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 457.4