
Šepetaj mi
o davnem morju
ki se hrani v tebi
in pod vešali domotožja
vztrajno valovi.
Ljubkuj me z milim
plivkanjem reke,
ki polni suhe struge
brezdomja.
In potlej
me odeni s toplim
plamenom luči,
saj le tako
bom lahko
posula zrna soli
po dišeči skorji
najinih
dni.
Čestitke tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!