Rekel bi, da sem vrtnar;
z roko brodim po plitvini
dragulj opran, za tebe, postavil rad bi na oltar,
odsev svetlobe bi opazoval v tišini.

Slep iščem sledi edinega zakona,
ko glas poslušam tvoj, očaraš me, prek telefona,
sledim s pogledom te z balkona,
na mojem vrtu osvobojena sivega betona.

Gredice z vrtnicami posajene,
dišeče barve tvojemu obličju podarjene,
kot princesi v dar vsak se cvet razklene,
iz mojih rok srce z ljubeznijo odklene.

Vrtnar sem, ki dragulj nov zdaj po vrtu iščem,
za tebe, s cvetom, vonj nebeški ti prikličem.

Tomaž Jevšenak