Tako nenadno, plaho in potiho prikrade se v glavo,
zna pobožati, zakriviti ustnice v nasmeh.

Neskončne možnosti ugodja in užitkov ti ponuja,
občutkov lepih, ko igra s teboj se na poti v vsakdan.

Si edini, ki intimno poigravaš se lahko z njo,
si edini, ki vodiš jo do mavrice in nazaj lahko.

Si njen gospodar ter hkrati njen ujetnik,
znaš priklicati jo na željo, a te objema tudi, ko želiš, da je ni ob tebi.

Je misel tista kar pripelje te k človeku,
ali je človek tisti, ki pripelje misel k tebi.

Je včasih zadnja pred močjo noči,
in včasih prva pred žarkom jutranjim.

Figo