SAMA
Ni rož in ni sonca,
le temna dolina.
Megla je brez konca
in hladna sivina.
Ni barv ne svetlobe,
nič, kar bi dišalo.
Le vonj je trohnobe
v prepadu pod skalo.
Ni pesmi, ni zvoka
in vse je v tišini,
ni niti potoka,
v tej pusti dolini.
Le jaz sem tu, sama,
z nikomer in nema.
Z obema rokama
pa noč me objema.
Lepo. Lirična rimanka, preprosta - a tenkočutna.
lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 29. 09. 2025 ob 21:28
- Prebrano 226 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.3