Žalobnost se pripenja na trepalke
begajoča pobočja v očeh
pozaspali spomini v širjavah
žito spodreca izpeto bližino
na robovih ugreznjenega časa
mimohod postaranih let
in preskoki stanjšanih juter
v presušenih iluzijah
pregibi brezvetrja
prebirajo odpuščanje
nekdaj sva skupaj vezala letne čase
sedaj se bosopeta zaskorjim
v razparan odmev lasne linije
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tuskulum
- 28. 09. 2025 ob 21:07
- Prebrano 239 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.94
