Kot ti sem, jesen.

Odeta v tvoje barve,

razkošna in ponosna.

Kako je lepa, govore.

Krasi me pridih svežine

z odtenkom vetrne miline.

Kam tako hitiš, jesen?

V sunkih tvojega utripa mi spodnaša tla,

list za listom me zapušča,

prilašča si jih zemlja mrzla.

Nisem te iskala, zima.

Gola, brez čutov vdajam se tvoji ostrini,

brezbrižno me vrtinči na hladni belini.

V ledenem oklepu mi telo odmira,

vsak del mene tvoja moč razžira.

Spreleti me misel, topla.

Spomin nate, žgoče sonce.

                                    Pričakujem te.

anja_i