
Na listu papirja
ležijo besede,
kamni mojega otroštva
na dnu vinskih kozarcev
več generacij.
A besede niso žive
in papir prenese vse.
Jaz vem, kako je,
ko roke ranijo,
a bi morale objemati,
ko glasovi režejo,
a bi morali tolažiti.
Za tistega, ki bere,
besede niso žive
in ne ve,
da je vzklik "na zdravje"
le izgovor,
za izpiranje globokih ran
preteklih vojn,
ki vedno znova ostajajo sveže
in jih zadaja naprej.
Besede niso žive,
a v meni se rojevajo poganjki pravih
in počasi zdravijo
vse izdaje.
Preteklost ima lepljive lovke
a zdaj zmorem stopiti vstran,
pisati besede,
ki niso žive
a sem se preko njih
znova rodila
in živim.
...Beseda je telo postala,
in se vame naselila...
beseda je lahko strup ali pa zdravilo.
Izbirajmo!
LP, Lidija
Pesem, ki boli
... so pa besede, je jezik in tudi papir, ki nemalokrat vzame bolečino na svoja ramena.
Čestitke tudi za črtici!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!