Popoldan
Na odprtem hodniku
senca pije svoj čas
razlite stopinje
rišejo okus marca
žareče upanje
obrača petdeseto pomlad
tam so včasih
šepetajoče kričali
ko so navijali
prejo lastnih dni
v zvok vetra
na hrbet vsakdanjosti
Impresivna lirika, ki pritegne z nekaj izvirnimi simboli.
Lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lun
- 24. 09. 2025 ob 19:50
- Prebrano 297 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95