Hiša je prazna
in prazno dvorišče.
tebe ni tukaj,
srce pa te išče.

Sobe so v temi
in vse je v tišini.
Jaz pa še sanjam
o tvoji bližini.

Slepim se, da prideš,
tako kot si zmeraj.
Čakam te danes,
že dolgo, od včeraj.

Sanjam, da enkrat,
vsaj enkrat te uzrem,
tvoj glas še zaslišim,
stopim se objem.

A tebe ni tukaj;
te tudi ne bo,
saj v grob položili,
smo tvoje telo.

Vse je zdaj prazno
in vse je v tišini.
Mene pa v srcu
tiščijo spomini.

Katarina Ambrož