Po dežju vedno posije sonce,

ga je zaradi slabe ocene pri naravoslovju

tolažila učiteljica.

Je zajamral deževnik,

je bilo vse,

kar je odgovoril

in v smeh spravil razred.

​Dva sošolca sta bila odsotna,

eden bolan,

drug z družino na Mauritiusu.

Posledično se je pri malici

zagrebel za dodaten kos kruha z ribjim namazom.

Precej večja tolažba

kot floskula avtoritete.

​Med športno vzgojo,

si je pri igranju nogometa

sprva do krvi spraskal koleno,

kasneje pa zabil gol za zmago

proti osovraženi paralelki.

Razred ga je tokrat trepljal po ramenih

kot heroja.

​Po glavnem odmoru se je evforija polegla,

z izjemo njegove,

zaradi katere je

končno izpovedal naklonjenost sošolki.

Ta mu je hladno odvrnila,

da ji je všeč fant,

ki počitnikuje na vročem otoku,

v neznanem svetu.

​Omama delirija

je popustila tudi pri njem.

Šele zdaj začuti kljuvanje v kolenu.

Na srečo pouk za četrtošolce ne traja dolgo.

Kljub temu da so se ostali še družili na soncu,

je hitro odtekel domov.

​

Tam lahko v miru predela emocije dneva,

ker ga nihče nikoli ne vpraša,

kako je.

In deževnik morda ni bil samo šala.

Črni Kos