ENO
Oko
ime svetle teme.
Luč iz srca,
sij globine.
V tolmunu
neodkrite pokrajine
krog.
Črno sonce
luč v noč.
Iz brazde
zemlje
neskončno
seje
zvezde.
Drevo
korenini
v modrosti
prsti,
svetlobi
senco,
dostojanstvo
duhu.
Zavetje
v prisluhu.
Razvije veje,
krošnjo
v času,
liste.
V objemu razprostrto nebu.
Neizmerno eno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 13. 11. 2009 ob 09:37
- Prebrano 813 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 490
- Število ocen: 16
