PREKO meja
Končno
Te lahko diham
S polnimi pljuči
Nič več
Se ne nadejam
Polnokrvnosti
V tvoji naduhi
Tvoj vdih
Je plima
V kristalna
Metuljeva krila
Se stekajo
Komaj rojene zvezde
V izdihu
Se izgubiva
Mavrične prizme
Posrkajo še tisto malo
Kar je ostalo od naju
Leti tja čez
Preko meja
Neopisljivega
Ti Kristalni metulj
Oj
Kako glasno
Znaš prhutati
Na polici
V izložbi
Swarovskega
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 13. 11. 2009 ob 08:54
- Prebrano 1591 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 426
- Število ocen: 11
