Imej me rad,
kar tako,
brez razvlečenih obljub.
Kdaj pa kdaj -
mi skuhaj lovorjev čaj,
da posediva z vonji poletja.
Reci, da pogrešaš petje
in ti bom zapela tisto, ki jo imaš najraje -
o treh indijskih boginjah.
Naredi se zaskrbljenega
in mi pomežikni, tako smešno,
kot znaš le ti.
Usedi se tesno k meni,
čeprav sva sama na kavču.
Šepetaj mi poltenosti
in prilepi ustnice na vrat
in dnevu bo popokala skorjica.
In ne pozabi ...
na šopek zvončkov za osmi marec.

Imej me rad,
čeprav slabo olupim krompir
in so moje juhe vodene kot oči,
kadar se ti zlažem;
čeprav potresem kumino na zelje
in na debelo narežem čebulo;
čeprav pozabim na perilo
in ti kradem kemične svinčnike;
čeprav ugašam radio
in rada zasolim dan.

Imej me rad
z vso prtljago,
ki sem jo nahrčkala
in bo ostala z mano,
s počasnostjo in pozabljivostjo,
z razraščeno domišljijo,
zaradi katere te večkrat preslišim;
s koraki multipraktika,
ki prehitevajo po levi in desni.

Imej me rad.
Kar tako ...
tudi kadar dvomim v naju.

nada pecavar