bog
Na praznem, belem listu ni ničesar,
a v meni žubori celotna pesem!
Kako naj hitro pišem črke in besede,
ko misli so zataknjene v okrogline srca?
Besed na tisoče se poigrava,
plavajo v občutju mojem ...
Lovim jih, kakor ribice v tolmunu,
katera res je tista prava, PRAVA!
Ni besede prave, moram jo iznajti!
Ni besede, ni izraza o občutku,
kako mi moč v mislih nate raste -
ti nisi bog – si le ljubeči človek.
še je NADA
Dim ta dim tanana
morda le zate
upam, da ta uganka ni pretežka
NAgraDA pa večja od sveta
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Nada")
Napisal/a: Nada
- 16. 09. 2025 ob 00:08
- Prebrano 334 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.75