
Sploh ni več dolgo, blizu je že,
ko bom, rekel ne.
Prosim ostani, zdaj direktor mi obljublja vse,
obrnil mu bom hrbet in odšel smeje.
Dosti bilo je, nočnih, nedelj,
ure čakanja, da bo pet do deset.
Iz mladosti uresničit moram nekaj želj,
čas je pravi ko si štiriinšestdeset...
Dajmo vsi skupaj, še enkrat zapet,
Štiri... in... šestdeset....
la,la,la,la,...... štiri... in... šestdeset.
La,la,la,la,la... la la la la... La la...
Tako ja!
Huraaaa in naj ti bo lepo v penzionu!!!
Lp, Marija
Ps.: pa, saj si še mlad, marsikaj lahko še doživiš (*_*)
Uživaj in uresniči vse, kar si doslej želel, pa nisi mogel.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!