Ne vem če se vidi, ampak kričim,
v svoji tišini iščem vas,
ne vem če se sliši, ampak vam maham.

V vetru se izgubljam, da ne zaspim,
zrcalo odseva samo moj glas,
ne vem če se vidi, ampak kričim.

Svet okoli mene se zdi pahnjen v dim,
sanje so bežne, a hočem vas,
ne vem če se sliši, ampak vam maham.

Moji koraki, kot senca, so hitri kot dim,
v loputah srca se skriva strah in plaz,
ne vem če se vidi, ampak kričim.

V tišini noči, ko spet čutim,
da hrepenim po stiku, ki me zbere,
ne vem če se sliši, ampak vam maham.

Zadnji up je dan, ki ga iz naročja izgubim,
tečem skozi noč, kjer svetijo zvezde,
ne vem če se vidi, ampak kričim,
ne vem če se sliši, ampak vam maham.

Tomaž Jevšenak