
golobi nosijo kravate
in šepetajo moje ime vzvratno,
njihovi kljuni polni paranoje kot iz risanke.
tapete se plazijo postrani:
zobje v vrtnicah,
vrtnice v zobeh.
lovim sonce
kot pijan pes, ki žveči steklo,
a zdrsne -
zdrizast kovanec
se odkotali pod radiator Boga.
vsaka senca me pozdravi,
vsaka senca me izda.
smejim se, dokler se moje kosti ne spremenijo v pepelnike,
čakam, da nebo izkašlja
še zadnji košček svetlobe,
človek, kakršen sem -
komaj človek,
a še vedno goreč.
*** in glazzbeni dodadek, same ole' same ole' ***
Pesem in glasbeni posladek - v obojem je dovolj ognja za vzlet!
Gorimo, doker smo. Čestitke!
LpLidija
Zato pa pride prav pivo (še vedno) :) in hwala
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!