Božala sva se
in z vdihi mi je uspelo
zapolniti prazen prostor.

Vse je dišalo po tebi
in nisem si upala stopiti bliže.

Ni me motilo, da sem:
ujeta v tvojem pogledu,
da si me:
priklenil pod zvoke tvojega biti.

Dotike tvojih ustnic
je spremljala želja,
da bi nekje dobila moč
in te dokončno ubila;
tebe, kradljivca nedolžnosti.

Kako je mogoče, da se nama
ni uspelo niti enkrat pošteno dati dol?

katja