Skozi snežni mir trepalnice se lesketajo,
sijaj magneta, ki vabi srca v let,
zasenčen nasmeh, kjer sanje se igrajo,
v utrinkih nežnih z nočjo prihaja le šepet.

Z vsakim vdihom, šepet preteklosti zasije,
melanholija tke svoje niti v tkanino,
v srebrni svetlobi, minljivi trenutki se vžgejo,
v tapiserijo besed, sramežljivo izrečeno odejo.

V tihem zraku pa zadržuje se lepota,
tišina, ki nas kliče in vabi k sebi,
da zavijemo se v tišino, iz sladkanega omota,
kjer graciozno se nasmehi in žalosti igrajo v zmedi.

V objemu snega najdemo najresničnejšo umetnost,
ogledalo hrepenenju srca, našo najglobljo hvaležnost.


https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/190836/gratitude

Tomaž Jevšenak