
Obešalniki samevajo brez črnih oblek
in srajc,
ki se nosijo le za slovo.
Krizantem se ne kupuje za poroko
in rojstne dneve.
Kot na letališču
utripajo sveče z baterijo,
ker trajajo dlje.
Tako kot vse,
kar nima duše.
Zberejo se tujci,
da bi obrekovali domače.
Vremenu ni mar za modo,
zato spusti svoje solze
na rame,
z všitki dragih firm
in težo obžalovanj.
Ostale se ne ozirajo na umetno migetanje
in pristanejo na
cvetnih listih nezaželene geste.
Spomnijo,
da nekatere rože za lepoto
ne potrebujejo svetlobe.
Tvoj stenj je hitro izgubil plamen.
Si pa edina med zbranimi,
ki ne polaga več računov.
Čeprav se,
ko te spustijo v brezno,
tako tujcem
kot domačim zdi,
da tudi smrt nekaj stane.
'Tako kot vse, kar nima duše.'
Današnji pogrebi. Drža mnogih, brez kančka spoštovanja do pokojnika.
Dobro si napisal.
Lp Tolminka
Črni kos
Nimam kaj dodati napisal
Si kot je res v tvoji pesmi.
Večina do takrat neznancev
Se zbere s svojimi temnimi
Komentarji. Dobra pesem
Čeprav gre o pogrebu je
Resnična. Lep vikend ti želim
Irena
Pesem, ki naslika tudi širše obrobje zadnje poti. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!