Čuvam ga, 

zate in zase. 

Je najina večna vez. 

Skrbno ga hranim z občutki ljubezni do tebe. 

Takrat je srečen, takrat čuti da je ljubljen, 

raste in se razvija. 

Pripovedujem mu zgodbe, 

tiste najine, 

včasih samo svoje. 

Tvoje mu povej ti, a naj bodo lepe. 

Da bo vedel, kako lepo je, ko je varen. 

Ko se lahko igra in ve, da mu sledi le najin dih. 

Danes je še majhen, 

a nekoč, ko bo zrastel in se razširil do obzorja, 

bo pripovedoval zgodbe, ki so ga izbrale 

da je postal zrel, skrben in odgovoren.

Tudi takrat ko se najina pot tukaj zaključi, 

bo živel v zapisu da je bil ustvarjen

iz iskrenih namenov si biti prijatelj. 

Večen. Ljubljen. Čist. Iskren. 

Kot zapis neba ki hrani vse naše zgodbe. 

Najina je meni najlepša. 

Barby