
Nihče me ni vprašal,
ko je kožo začel izdajati spomin -
za napetost
in so lica obvisela kot naveličanost,
ki ne mine.
Nihče ni prosil za dovoljenje,
da prsti lahko trepetajo
in kozarci padajo
in kolenom nisem dala dovoljenja,
da boleče klecajo.
Ne, ne gre za to, da bi želela biti mlada,
mladost je bila naporna, vedel pa si,
da je še nekaj tam spredaj.
Sem kot zmečkan rob zemljevida.
Pokaži mi, kje sem?
Vse me boli, a ne krvavi -
še obliža ne moreš prilepiti na neizgovorjeno.
Želim si -
včasih,
da bi izstopila iz te obleke,
ki je preozka, a jo nosim,
ker nimam druge.
In ja -
včasih se smilim sama sebi,
nekaj izgubljam.
Počasi, a neizbežno.
In nihče ne pove, kako to prenesti brez vljudnih laži in vitaminskih nasvetov.
Pustite,
naj bom glasna v svoji tišini.
Saj vse kar prihaja ni darilo -
je le izstavljen račun,
še pred večerjo.
Ja, draga Marija, nekega jutra se zbudiš v jeseni, brez opozorila, brez vprašanja, še manj odgovora ... Tiho škreblja dež po okenski šipi ... in še malce zapreš oči, da odženeš to sivo realnost jesenskega časa ... Krasno pesem si nam ponudila v branje, Poetesa Marija!
Prijazen pozdrav,
Sašo
Hvala za branje in komentar, dragi Sašo.
Ravno včeraj me je dohitel en tak, recimo melanholičen trenutek,
ko smo se po nekaj letih zopet srečale tri bežne znanke
... no ja, saj, bile smo starejše že pred nekaj leti, ampak včeraj,
... me je pa kar malo pretreslo :D
Imej lep dan, Marija
Odlično napisano! ... vitaminski nasveti in vse to ... na koncu je treba znati biti SAM!
Sonce sije tudi v jeseni,
deževje jesensko samo pere navlako
in ... prav lepo je biti z Njima ...
Lp, Caki
Si duša v trenutni telesni preobleki .
Bolj razvite kulture že med običajnimi ljudmi dajejo manj poudarka individualnim dosežkom, saj jim je skupnost pred posameznikom . Nadpovprečno zreli posamezniki in takih ni majhen procent, pa imajo za glavni cilj itak nekaj povsem drugega:
povsod na svetu imajo ljudje družine, hodijo v službo, praznujejo, občudujejo naravo, jejo, spijo.
Kje je torej razlika?
Vzhod, Orient, Daljni Vzhod:
občutek pripadnosti skupnosti;
usmeritev k Osvoboditvi, s stalnimi duhovnimi stremljenji in praksami, ter s tem slabitev navezanosti na telo
Zahod: uživanje na materialni ravni, s čemer se navezanost na telo samo krepi, na koncu pa od vsega ni nobenega haska, prav nobenega haska
novo rojstvo, zagotovo
izpostavimo:
Želim si -
včasih,
da bi izstopila iz te obleke,
ki je preozka, a jo nosim,
ker nimam druge.
seveda nimaš druge, dokler si v tej.
ko slečeš stare obleke in jih vržeš v kanto,
bo takoj priložnost za izbiro nove obleke-telesa in izbira bo res pestra
drugače ne more biti, najprej slovo od starega, ki je postalo pretesno, nato nova zgodba.
Logično? lahko se precej dobro pripraviš na to, vsaj z razumevanjem.
ne pa po zgledu cepcev- uživanje, uživanje, uživanje,
potem pa ŠOK, SMRT
upam, da ti bo kaj pomagalo
oddaljeni pozdrav RA.j. , ki lahko doseže vsakogar, tako kakor to zmore Sonce, रामा
Oj, Rajko, ne vem kako bi izstopila iz te obleke, ki je predmet te pesmi
... namreč, gre za fizično materijo (kožo)
nikakor ne za kakšne bolj izoterične prvine (duhovnost).
Želim si -
včasih,
da bi izstopila iz te obleke,
ki je preozka, a jo nosim,
ker nimam druge.
V teh verzih je poudarek na
VČASIH,
kar prav lepo nakazuje pomišljaj na koncu prejšnjega verza.
Pa mi, pri mojih letih (76), ja ne zameriš, če si včasih želim izstopiti iz pretesne kože???
Včasih tudi zaradi kakšne druge stvari, ne le zaradi pretesne kože:D
... Sicer pa: prva kitica pesmi, tam kjer
prsti trepetajo in kozarci padajo,
gotovo si že slišal za raznorazne tremorje (recimo parkinsona)
Lepo te pozdravlja,
ne RAJ, ne sonce,
le Marija
(kar pa tudi ni zanemarljivo, če le
pomisliš na Brezje)
Hvala Nada, tolminka in Caki, da
me berete in se tudi oglasite s svojimi razmišljanji.
Lep dan vsem, Marija
Zelo močna pesem! Sicer se mi zdi, da se v predzadnji kitici izgubi nekaj te moči s vprašanjem, ki mu je priložen odgovor in se zato ta del dokaj zapre.
Čestitke za prepričljivo pesem!
Milan Ž. - Jošt Š.
In ja -
včasih se smilim sama sebi,
nekaj izgubljam.
In nihče ne pove...itd
Spoštovani Milan, ker sama ne morem več popravljati, bi te prosila če ti lahko pobrišeš tisti del, ki si ga omenil v komentarju, to kar sem pa odebeljeno označila, naj pa ostane. Prosim
...in hvala za črtici.
Lep dan ti želim
Marija
Ja, točno tako je. Prej ali slej bo vsak tu.
LP, mcv
Hvala, Alenka,
... ja, mi že vemo kam pes taco moli, ane?
No ampak, drugi grejo pa za nami in bodo tudi, prej ali slej vedeli, v čem je kavelj (*_*)
Lep pozdrav in če kaj gobariš,
... gobe so!
M
nekaj izgubljam ... – potem pa ti še drugi jemljemo verze ... :)
Lp!
M. Ž. - J. Š.
Draga Marija,
ne znam te potolažiti z nekimi duhovnimi osvoboditvami telesnih tegob, menjavo obleke. Razumem o čem pišeš. Pošiljam ti lep pozdrav preko Save.
lovrenka
Lovrenka, hvala (*_*)
... pridejo trenutki, ko je vse sivo, potem se pa razjasni, je pa spet vse OK
... vsaj pri meni je tako :D
Maham nazaj, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!