
Po tistem ga ni bilo
nikjer več na spregled,
nikogar ni želel,
spusiti v svoj svet ...
"Čudeži se dogajajo,"
mi je tisti dan dejal,
ko po dolgem času,
me spet je obiskal.
"Ne verjameš vanje,
ti jaz bom pričeval,
ki bil sem že odločen,
da življenje bom končal.
Ko je bilo najhuje,
se mi je razodel,
ponudil mi je roko,
da spet bi Vanj verjel.
Kot žarek iz neba,
objel me je s toplino:
Ne igraj se z življenjem,
preveč je dragoceno.
Ni potreben nauk,
ne množica besed,
ko se Te dotakne,
spremeni se tvoj pogled."
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!