ležim na robu avgusta
brez črt, brez dokazov, da bi bilo sonce ljubosumno na trakove kopalk
koža je cela zgodba – brez mejnikov, brez prepovedanih ozemelj

slana voda je pela z menoj
kot bi mi odpela ime iz ramen,
kot bi razrahljala vse vozle, ki sem jih nosila
še preden sem jih znala poimenovati

dvajset let – in še vedno ne vem,
ali se svet odpira, ali se samo
jaz razkrivam – počasi,
v drobcih, v pesmih, v tihih nočeh

poletje se zvija v konec,
vonj po algah se mi prime na lase,
v njih ostane več kot v spominu fotografij

in čeprav bo jesen prišla –
s hladnimi rokavi, s pepelnim zrakom –
vem, da sem bila tukaj:
cela in brez oznak,
odprta kot morje, ki šepeta.

Malna