V senci tišine
V namišljenih hišah,
kjer zrak diha počasi
in je temnejši od misli,
ki ne utihnejo,
nosi negotovost globlje
v črnino novega dne -
kot U-Bahn,
ki ne ustavlja na nikogaršnjih postajah,
le drvi skozi tunele,
kot slepo črevo.
In jaz,
z obrazom ob oknu
gledam lastne odseve,
zazrte v steklo.
Ničesar ne čakajo,
ne upajo,
le sledijo zavoju,
kot voda
ujeta v cev
brez možnosti razlitja.
Včasih poskusim govoriti,
šepetati v prazno,
pa je kot bi zlomil uro,
kot bi čas razpadel
in vse kar se vrne
so moji glasovi
oblečeni v tuje besede.
Hočem ven -
pa ne v množico,
ne v svetlobo,
ker tudi tam ni tišine -
in vse govori namesto mene iz senc.
so moji glasovi
oblečeni v tuje besede.
.jpg "Nada")
Skozi naša čutila zajet je neizbežen pridih v naša življenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala Svit in Nada, za branje in komentarja.
Lep dan vama želim!
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 29. 08. 2025 ob 10:36
- Prebrano 729 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 310.68