Naj bo ta zapis moj zadnji na tem portalu.
Pesem sem razumela kot poskus soočanja z ogledalom človekove teme – v tem ima literarna gesta svojo moč, čeprav hodi po mejnem, tenkem robu sprejemljivosti. Toda avtorjev lastni komentar, da so serijski morilci ‘imeli jajca, da so izživeli svoje fantazije’, ni več literatura, temveč glorifikacija nasilja. To je oblika trivializacije žrtev in normalizacija groze.
Ko skupnost, predvsem uredništvo, katero sem na problem opozorila, takih izjav ne prepozna kot problem, se umetnost spremeni v igro brez odgovornosti.
Odločila sem se, da se temu ne bom pridružila. Zapuščam portal kot protest – ne iz užaljenosti, temveč zato, ker verjamem, da je umetnost brez etike prazna.
Naj bo moj odhod majhen opomin: meja obstaja in kdor jo briše, briše tudi človečnost.