Ko ti je Španec podaljšal ritnico,
da je segala v prostor in čez,
si se zamehuril v olje, rdečkar!
Ko je Rdeči oktober
vodenel v tvojih spiralah,
si dihal po ribje!
Kalinka ti je sedela v ušesih
in delavci so se veličastno svitali
za nizkimi ruskimi holmi.
Sanjal si Kapital
in govoričil o materi,
ki je (vprežena v jeklene sani)
lajala nekje daleč,
tam v sivobradi Sibiriji.
Brstelo je drevje
in le mrtvo cvetje
je v St. Petersburgu
zadnjič zvonilo ave-marijo.
Toda glej!
Zalotili so te v minevanju
in odveč je misel, da si spal,
ko je Rdeča armada
klala ohole Germane.
Če pa še vedno sanjaš
uganko o Viljemu Tellu,
te v zasmrtju
mojega zgodovinskega spomina
čakajo umetni nageljni
in stisnjena pest,
ki mi je zrasla
iz nizkega slovanskega čela.