Lunini monologi 46

Bruham žarke,
oni se grejo dialektiko.
Sem luna,
ne nisem,
če sem mesec.
Dialektika pade
(itak ne vem, kaj je to),
mene pa prekrije oblak.
Pokukam ven,
oni pa,
glej jo, čarovnica!

Ma, saj ne obsojam.
Če bi imela široke boke,
joške,
in glih taprava stegna,
bi jim že pokazala.
Tako pa, sem samo okrogla, ali pa samo ravna
(kaj jaz vem, dialektika ali S. elenktika, majevtika).

Itak samo tako razumejo.

Tako pa:
me ne zanima
njihova dialektika (diabolika) sveta.
Luna (pardon, una)
vas
samo gleda.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 11. 11. 2009 ob 18:30
  • Prebrano 675 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 241
  • Število ocen: 26

Zastavica