Čudovito, navdušena sem!

Čestitke.

Lp, Marija

Hvala Marija, me veseli!

Lp, Nejc

Ko Rim zapustim je Mir,
ko je Roma za hrbtom,
ostane Amor. 

Črni Kos lepo pozdravljen

Upam da to ni zadnje in da

Boš še pisal nadaljevanje.

Lep pozdrav

Irena

Svit, Irena, hvala za branje :)

Lp

Zdi se kot slovo ... nekaj drobnarij (predvsem vejic ;):

Prijetno utrujena zapreš oči.

Spat se odpraviš pozneje kot običajno,

čeprav si jutri v prvi izmeni.

A današnji dan je bil vreden

jutrišnjega trpljenja.

Tvojega imena ni bilo na urniku,

zato si se prebudila,

ko so tvoji sodelavci že malicali

v firmi,

ki jo prezirate.

Oblekla si svojo najljubšo poletno oblekico,

ki jo zelo redko,

zaradi globokega dekolteja.

Lahkemu vetriču si pustila,

da naredi frizuro,

čeprav vsi pravijo,

kako ti paše čop.

V kavarni ob Ljubljanici,

v katero nikoli ne zahajaš,

ker je predraga,

si ob kavi naročila čokoladni rogljiček

in dve kepici sladoleda.

Že leta ne kadiš

in tudi jutri ne boš več,

a ob tej priložnosti si iz dna torbice

izvlekla škatlico omamnega strupa,

iz nekega drugega življenja.

V njem uživaš

kot zapornik v vsakem vdihu,

ko pride na prostost.

Opazuješ simpatične mimoidoče,

a ne želiš biti nihče od njih.

Pustiš zajetno napitnino

in poln pepelnik,

ter bolj drsaš kot hodiš

po ulicah,

ki te povlečejo nazaj v mladost.

Neškodljiv dotik nostalgije

te spomni,

da že dolgo nisi bila nikjer.

Zato rezerviraš potovanje v Rim,

navidezno vračanje v preteklost.

Pot brez cilja

preseka bazar,

kjer mami kupiš set šalčk za čaj,

kljub temu,

da ničesar ne praznuje.

Za pozno kosilo si privoščiš

veliko porcijo čevapčičeov

z vsem, kar paše skupaj. (zraven)

Zmažeš jih brez slabe vesti.

Boš pač jutri solato.

Da se poleže pojedina,

na klopci pod vrbo žalujko

hraniš vrabčke z dodatno lepinjo,

ki si jo vzela za s sabo, (ali za na pot)

ter prebereš tebi svojo najljubšo romantično pesem,

Santa Maria Della Salute.

Obrišeš komaj vidno solzo.,

ter se oOb sončnem zahodu se odpraviš domov.

Vrtiš slovenske popevke,

natočiš konjak,

ki ti ga je podaril oče za diplomo

in si ga hranila za posebno priložnost.

Sprazniš tisto škatlico tobaka.

Ker nimaš ob sebi nikogar,

ki bi ga imela rada,

imaš rada sebe.

Z dlanjo poiščeš toplino lastnega telesa,

v njem odkriješ zavetje,

ter dosežeš vrhunec dneva.

Orgazmično 

prijetno utrujena,

zapreš oči.

Sploh ne pomisliš ne,

da je to lahko tvoja zadnja noč.  (kaj če bi izpustil "lahko"?)

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Ana hvala. Mislim, da mi je uspelo popraviti vejice in napake. Pri koncu pa nisem prepičan, kako bi ga zastavil. Imel sem celo idejo, da bi napisal, "sploh ne pomisliš na raka, ki se širi po pljučih".

Mogoče bi ostal pri prvotnemu koncu, ker je bolj univerzalen ... kaj misliš?

Lp

ki se kot dim širi po pljučih*

Dolga, ampak se ne vleče. In izvrstna!

Lp, B. 

Meni bi se zdel zaključek 

Sploh ne pomisliš,

da je to tvoja zadnja noč.

imeniten; pesem je prej strukturirana iz majhnih podrobnosti, detajlov, zato bi konec pustila okleščen, da povzroči preobrat in si vsak lahko misli, kaj to pomeni (brez razlage) in tako pesem prav zahteva ponovno branje (da bi odkrili, kaj se le dogaja ...).

Lp, Ana

Upoštevano, hvala za pomoč :)

Hvala Brezno! 

Lp

Čestitke k pesmi,

lp, Ana