
Danes rože sem nabrala,
tiste, ki si jih ljubila.
V tvojo vazo sem jih dala,
s solzami zalila.
Ko jih gledam se mi zdi,
da me boš objela.
A zavem se, da te ni,
usoda te je vzela.
Sama z rožami sedim,
sama mislim nate.
V žalosti nekje lebdim;
v solzah molim zate.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!