
Živijo bistra reka
vržem žabico nad tvojo gladino
gledam kako se kamen potopi
kako si danes reka
se slišiš kdaj s potokom
ti pove kaj o svojem rojstvu
kako se v temnih globinah
iz tisoč drobnih kanalov
združuje v žuborenju
kjer ga še ne boža toplota sončnega žarka
kako izvira iz skalovja v planinah
in teče do objema s tabo reka
povej mi še več
se slišiš kaj z morjem
ko se z njim zliješ
preko tisoč kanalov delte
ti pove kako je valoviti v prostranstva
in z objemi oceanov
vladarji svobode na zemlji
ti morje kdaj ponovi pesem kitov
kako glasno poka led na severu
in moti tisto oddaljeno tišino
reka govori mi o zgodbah gorvodno in dolvodno
med iskanjem ploščatega kamna
jih prišepni moji nemirni duši
Všeč mi je to nagovarjanje reke, bi pa odstranila vse vprašaje, saj v nadaljevanju sploh ne uporabljaš več ločil in morda so tile (povzemovalni) verzi odveč:
reka ti mi nosiš zgodbe gorvodno in dolvodno
med iskanjem ploščatega kamna
jih prišepni moji nemirni duši
da sledi pravemu toku
(ali pa bi jih preoblikoval, da bi bili v tako (simpatični) dikciji, kot so tisti prej?),
lp, Ana
Ali je vredo tako?
Se mi zdi boljše, ja, čestitke k pesmi - pogovoru z reko,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!