Čutim tvojo rano
in slišim tvoje klice.
Kot da rana je prav tukaj,
z mano,
mi sonce skrivajo meglice.

Čutim bolečino,
ki prerašča tvojo bit.
S tabo, od daleč grem
skozi sivino,
ko svet je videti razbit.

Čutim tvoje rane
in vem, da Njemu jih daruješ.
V molitvi Ga prosim,
naj s tabo ostane,
saj ljubiš, upaš. In veruješ.

Čutim tvoje bolečine
in vem, pred Njega jih polagaš.
On se dotikal bo
tvoje globine.
On dal bo, da zmagaš!

Katarina Ambrož