I. Voda odpre svoja usta

reka je tovarna hrbtenic,
njeni zobje škripljejo ob mostovih,
kjer moški urinirajo v tok.
ribe odpirajo škrge kot pokvarjeni pisalni stroji,
požirajo trose, ki plavajo
iz gnilobe potopljenih gozdov.
halucinirajo mesta nad sabo -
neonske odre, telesa brez obrazov,
orkester škornjev, ki brcajo
po površini.
gobe jedo tako,
kot duhovniki pijejo vino -
brez izbire,
samo ritual.

II. Kafkov akvarij

voda je birokratska.
vsaka luska potrebuje žig,
vsaka plavut trzne v štirih kopijah.
krapa pokličejo pred tribunal,
ker je mislil v barvah, ki ne obstajajo.
ostali gledajo,
prestrašeni svojih lastnih domišljij,
medtem ko gobe izbruhnejo kot obtožnice
v blatu.
plavati je že sumljivo.
sanjati je dokaz.
smejati se: je usmrtitev.
a trosi še naprej curljajo
v njihove žile,
in sojenje se nikoli ne konča.

III. Bukowskijev bar v morju

vidim postrv pri šanku,
ki naroča viski z drgetom v plavutih.
rekel mi je, da je nekoč verjel v tišino,
a gobe so ga naučile,
da je tišina samo
najglasnejši krik.
natakar je bil meduza,
elektrificiran in brez ficka,
spraševal je, ali se kdo še spomni,
kdaj je bog plačal račun.
prižgal sem cigareto pod vodo,
dim se je spremenil v plankton,
in vsi smo se
smejali kot bolni motorji,
ki se dušijo sami vase.

IV. Huxleyjeva vizija

v koralni katedrali
trosi vibrirajo, kot bi bili žičeni na neskončnost.
ribje oči se razširijo v vesolja,
ozvezdja zapisana v steklenih kroglicah.
tok se upogne
v tekoče ogledalo,
vsak odsev se razbije
v milijardo nerojenih prihodnosti.
lepo je, ja,
a tudi neskončno,
vrtiljak kože, olupljene
do strojev zavesti.
tudi ribice zdaj vedo:
kletka oceana
je bila vedno kletka uma.

V. Zadnji tok

in stojimo na obali,
gledamo, kako voda gori z vizijami.
ribe še naprej žro gobe,
in gobe še naprej
žro ribe.
nekje med prebavo in sanjami
svet sname klobuk,
mrmra, da je obstoj
bil spodletela šala
povedana čisto prevečkrat.
in še vedno -
tok nas vleče pod gladino,
še vedno -
trosi cvetijo v naših pljučih,
še vedno -
resnica dobi škrge in šepeta:
tudi ti,
tudi zdaj,
že plavaš.

Hors