V cerkvenem zvoniku
ni še odbilo
Mariji v pozdrav, počaščenje,
ko si se me
že drugič vzela;
kakor spomladi
vranca iz staje
me odvedvedla
na rajske pašnike užitka.
V polsnu
sem na tvoji goli zadnjici
tipal naježeno kožo;
kot parna lokomotiva
na tirih čez prelaz
sopihal-
izbran in blagoslovljen
z veličastjem tvojega vnebovzetja.
V procesiji dotikov in poljubov
so bandera ekstaze, sladkosti
v rosnem jutru praznika
vihrala nad jablanami,
kostanji, orehi
in še višjimi smrekami,
medtem ko sva
na oltarju predanosti
častila
meseno dušo Ljubezni.
Izpod prepotenih rjuh
sva molila svoje noge,
preden sem
očiščen svojih grehov,
zmehčan
kot čebelji vosek,
kakor že neštetokrat poprej
pokleknil pred te,
v orgazmu vnebovzeto
svojo ljubljeno madono:
"Preko tvojega telesa
vodi moja pot v nebesa."

Hovk