
Filozof se sprešuje,
kje so meje osebnega imena,
kaj je, je bilo, in bo del mojega telesa?
V trohnjenju telo ni več del mojega bujenja.
Jabolka, kdaj in kje postane del mene?
In tvoj glas, ko postaneš moje hrepenenje?
In ob koncu, ko vse to izločim,
kdaj to več nisem jaz.
Vječno pitanje za naše nesavršenosti - kada ja prestajem biti ja... na toj iznesenoj putanji ljudskoj.
Da, nije samo iritantna ta kompleksnost i nedokučivost.
A što nam ostaje, osim /kao u ovom slučaju/ duh pustiti da se lutajući u radijusu svoje ograničenosti pita/. Moglo bi se da nije uzaludno još mnogo o tome govoriti, ali ovaj sažeti uradak me na trenutak preplavio. Oporavljam se uz kavu i shvaćam da nam kao lažni oslonac ostaje samo nezvjestan, mističan hod svakodnevlja.
lpm
Mirkopopovič, zahvaljujem se vam za svoje dodatne misli. Ob tem pa še misel, kako se radi na internetu skrivamo za lažnimi imeni, ali pa je morda to naše pravo ime.
Lp, Marjan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marsko-Marjan Škoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!