
pred svitom
za bežni obliz svetlobe
se kosaš z ostrino pozab
obešaš srce v izmuzljive
sape brezdomja
in široko odpiraš oči
za mavrične sledi
Vse hkrati - žalostno, veselo ... in vse je za kaj dobro.
Všeč mi je, morda bi ti le svetovala, da se izogneš rimi na i na koncu pesmi ... lp,
Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!