Prišel sem na svet,
ko se je daleč od doma – nekje
začela vojna in je nekdo umrl.
 Prišel sem kot osvobojena duša vojaka
rojen v rajsko deželo
rojen med srečne ljudi.

Ko sem bil še otrok
star komaj kakšnih pet let
sem med igro na morju padel globoko.
V temo.
videl sem se od zunaj, kako padam
kot list odpade z drevesa.

A se je nekdo namesto mene odločil,
da ta list še ni padel v večno temo.
Ko se je končala tista vojna na katero sem rojen
sem se ponovno rodil in sem še veliko
veliko dobrega naredil.

Potem sem bil vojak tudi sam
v vojni, ki je mojo ljubljeno deželo zajela.
V vojni sem se predal in pri tem
tudi sam malo umrl.

A glejte – smrti se ne bojim,
ko smrt in novo življenje tolikokrat doživim
spoznam,
da sem kot list, ki se ponovno rodi
sem kot glasnik življenja.
Zato pišem pesmi
in zaradi tega vedno znova oživim.

Tomaž Jevšenak