NIČESAR NI
Ničesar ni,
ne upanja in ne luči.
So le oči,
ki blodijo v tej temi.
On dolgo bdi
in v noč strmi.
Le to želi,
da spi, da spi...
Tam tebe ni.
Telo nekako še zaspi,
a v duši tli.
V samoti joče. In kriči.
Samotna noč
postane dan.
Bo našel moč?
Bo zmogel sam?
koliko je svetlobe za zaprtimi očmi?
ko bi se ljudje zavedali
v tem je vsa razlika
med zmago in porazom
naj ti ZAsije sonce lastnega Jaza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 12. 08. 2025 ob 05:35
- Prebrano 153 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 38