Meglen dan je bil, bila sem še majhna, nisem še hodila v šolo. Kje pa, bila sem tako majhna, da sem na stolu potrebovala debelo podlago, da sem lahko videla čez rob mize, želela sem si samo objem. Starši in njihovi prijatelji so me zafrkavali, da sem besna glista. Zato sem se jezila, nisem glista, to pa ne. V nekem trenutku jim je postalo moje protestiranje nadležno. In so rekli, naj neham kokodakati, naj se neham jajcati. Zdaj sem bila šele huda in sem protestirala še glasneje, še odločneje. Ker nisem nehala, so mi za hrbet položili jajce. Znesla si ga, so rekli. Zgodbo so pripovedovali še leta.

nezavilhelm