Iz tebe,

iz tebe se dotikam svetosti,

svetosti Rahu in Ketu,
da potešim lakote,
potešim žeje

z odmevi nevidnega.

Da srce zapleše,

večno pleše v jeziku sanj,
med zakladi nasedlih zgodb,

prisloniš uho ob tople prsi Lilith —
oh, senhora d’Anzenha -

zatočišče milosti v glasovih Bandue!

Vonj plamenov

žlahtni spoznanja,
spoznanja ranjenih stopal

skozi pepel,

ko s prepletenimi prsti

čuječe hodiva,

drug ob drugem čuječe stopava
skozi cvetoče sadovnjake

v zimah brezdomstva.

Da bi v žuborenju,

v odrešilnem žuborenju bližine
na vdih izmerila globine,
vse globine svojih iskanj.

fionapanmor