
včeraj sem govoril z zidom,
molk je bil topel kot star plašč.
nekaj v meni je čakalo,
da se bo zid zasmejal.
ne veš več, kdo si,
ko se reklame svetijo bolj iskreno
kot ljudje.
v pepelniku sveta
ugasnejo še zadnje želje -
in veter jih nese
med avtomobile,
ki nikoli ne ustavijo.
Zelo mi je všeč izraznost. Se me je dotaknilo. Waw.
Zabetonirano!
LpL
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Taras Miller
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!