Srž popitega dne
in žejne noči.
Zloščen nasmeh.
Razpeta nedra obleke.
Feferon.
Na pločniku zrcala
in v njih črno-beli celovečerec.
Tipala čustev iztezajo
požrešna usteca.
Kako prazna sta molčeči molk
in vreščeča množica.
Kako prazna sem jaz,
ko grem vedno znova po isti poti.
Širina je tam zunaj.
Draži me.
Silva Langenfus