Brodník Marija, prolog II.
Zvečer ga je premagal dremež.
Sanjalo se mu je, da ždi
že nad oblaki z angeli,
kar ga iz sna je zbudil lemež,
(ki je namesto gonga bil),
od rje skrhan in načet,
mu dol ob reki je zvonil,
eh, najmanj trideset že let.
Poznal je topi glas njegov:
znal biti včasih je proseč,
kdaj biti mil in kdaj grozeč ...
A zdaj je bil tako surov,
kot bi po njem udaril meč.
O, vedel je zakaj; sam črt
po lemežu udaril je,
brodniku s tem naznanil je,
da ponj prišla je grenka Smrt!
del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje
In pride čas, ko življenje prebrodimo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 03. 08. 2025 ob 06:12
- Prebrano 322 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.9